ateistek

Razbitje predsodkov o homoseksualnosti

02 Bili smo na Paradi ponosa. Lepo je biti med ljudmi, ki se v zelo pomembnem segmentu svojega življenja ne prepuščajo hinavščini, ki na tem področju raste sorazmerno s stopnjo prežetosti družbe z institucionalnim katolištvom. Ravno to mi je dalo motiv, da razmislim o argumentih nesprejemanja tovrstnega spolnega nagnjenja, ki sem jih že velikokrat slišal ali prebral.

1. Homoseksualnost je bolezen

Vsak, ki tako misli, se lahko obrne na uradno stroko, ki je na osnovi znanstvenih dognanj že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja določila, da temu ni tako. Poskusi naj s svojimi argumenti dokazati nasprotno in če mu uspe, mu čestitam. Zadnje znanstveno dognanje presenetljivo ugotavlja, da homoseksualci tvorijo več testosterona kot heteroseksualci. Ampak to ni nič nenavadnega, saj recimo telo črncev tvori več melatonina, tekačevo telo več glikogena. Gre za drugačnost, ki svojih korenin nima v bolezenskem stanju. Ni objektivnega razloga, da bi biološke razlike med njimi in povprečjem definirali kot bolezensko. Različnost ne pomeni slabost. Vsi tisti, ki trdijo, da se homoseksualnost lahko pozdravi ponavadi navajajo nekaj imen posameznikov iz stroke, radi pa zamolčijo, da je uradna stroka že dosegla skupni konsenz. Tako mnenje nekega posameznika postane pomembnejše od celotne stroke.

2. Homoseksualnost je nenaravna

Najprej se je potrebno vprašat ali nenaravno sploh lahko obstaja v naravi? Seveda ne more, saj je vse okoli nas najprej ustvarila narava. Vse je naravno, tudi skrajne bolezni kot so rak, ki nastane zaradi naravnih procesov. Sama uporaba besede nanaravno je logični nesmisel. Uporabljajo jo ljudje, ki bi radi nase prevzeli vlogo sodnika oz. celo Boga, če izhajam iz prepričanja, da je naravni sistem Bog, in svoje prepričanje podkrepili s to najvišjo avtoriteto. Bedno! Homoseksualnost je naravna, ni pa običajna.

3. Težnje po poroki homoseksualcev rušijo pomen tradicionalnih porok

Nikoli mi ne bo jasno, zakaj bi bila dva heteroseksualna para manj poročena in bi njihova poroka manj pomenila, če bi enako stvar naredili dve ženski ali dva moška. Spet gre za zakoreninjene predstave, kaj je poroka, čeprav je jasno, da je to zakonsko dejstvo stvar osebnih interpretacij vsakega posameznika. Če si nekdo predstavlja poroko kot neko tradicionalno dejanje med moškim in žensko, mu ne pripada prav nič več veljave pri teh predstavah kot nekomu, ki si poroko predstavlja tudi kot dejanje med dvemi osebami istega spola. Ker to zelo rada počne katoliška institucija, naj to počne samo na svoji ideološki gredici, kar pomeni, da si lahko cerkvene poroke tolmači kot ji paše, nima pa pravice vsiljevati tolmačenja civilnih porok. To je stvar državljanov in zakonov države, katerih glavno načelo je enakost pred zakonom. Torej se interpretacija vsiljuje sama po sebi.

4. Homoseksualci s paradami, ki ne koristijo nikomur, zgolj izzivajo

Resnica je po mojem mnenju ravno nasprota. Če nase ne opozoriš, pomeni, da te ni ali pa bivaš nekje na nepomembni margini. Raje bi živel v družbi, kjer bi vsak istospolno usmerjen državljan brez skrivanj in osebnih stisk živel tako, kot mu njegova notranjost narekuje, kot da se skrivajo in se družba navzven prikazuje kot da ni “motečih faktorjev” v tej idili šentflorjanski.

5. Nisem za posvojitve otrok homoseksualcev, ker bi bil tudi otrok homoseksualen.

Vsi homoseksualci izvirajo iz heteroseksualnih družin. Dosedanje raziskave zgornjega argumenta ne potrjujejo, saj naj bi bila homoseksualnost prirojena in ne privzgojena.

6. Če bi narava hotela, bi že sama dala homoseksualcem otroke.

Veliko je heteroseksualnih parov, ki ne morejo imeti otrok. Očitno potem tudi njih narava ne mara. Gre spet za podoben argument kot zgoraj o tem kaj je naravno in nenaravno.

7. Homoseksualnost je deviantna, saj bi izumrli, če bi bili vsi homoseksualni.

To se ne bo nikoli zgodilo, saj je narava permanentno določila okvirje v katerih se gibajo odstotki istospolno usmerjenih. Obenem pa je ta trditev neumnost, saj ima tudi veliko homoseksualcev svoje otroke. Biti homoseksualen ne pomeni, da ne moreš imeti otrok oz., da si neploden.

8. Zakaj se družbe ne ukvarja z bolj pomembnimi stvarmi, kot je homoseksualnost

Zato, ker nihče nima odgovora kdaj bodo vse pomembne stvari v tej družbi rešene. Verjetno nikoli.

9. Jaz si želim poligamije, pa mi družba ne dovoli, zakaj bi potem podprl homoseksualnost

Že večkrat sem slišal tako izmotavanje za nesprejemenje homoseksualnosti čeprav ne vidim izrecne povezave . Osebno mi poligamija ne dela prav nobenih težav, če bazira na PROSTOVOLJNI bazi. Vse kar je prostovoljno na nivoju odraslih oseb, bi moralo biti dovoljeno. Žal katoliška cerkev ne misli tako in je monogamijo skozi stoletja vsilila kot edino pravilno, čeprav močno dvomim da je pravi odraz človeka.

10. Danes pravice homoseksualcem, jutri pedofilom, nekrofilom…

Najhujši in najbolj odvraten “argument” od vseh pa je, da se homoseksualnost zaradi nemoči sprejemanja demonizira s pedofilijo. Tak “argument” je izrekel italijanski, očitno popolnoma nori škof Angelo Bagnasco, ki je celo vodja italijanske škofovske organizacije. Popolnoma enako je, če bi rekli, danes pravice heteroseksualcem, jutri pedofilom, nekrofilom..Vsakemu bebcu bi moralo biti jasno, da tako homoseksualnosti kot tudi heteroseksualnost ne temeljita na žrtvi, razen, če gre za nasilno posilstvo, kar se tudi drugače zakonsko opredeljuje. Glede na to, da je heteroseksualcev 9x več, je tudi pojavnost heteroseksualne pedofilije toliko večja. Resnično pa upam, da javnost ni veliko bolj senzibilizirana za pedofilijo, če je homoseksualna kot heteroseksualna. Tisti, ki uporablja zgornji argument, že kaže takšne znake, čeprav pedofilija ne bi sploh smela imeti tovrstnih predznakov in se jo ne bi smelo omenjati v nobenem konteksu katerekoli spolne prakse, ki temelji na prostovoljnosti. Kdor to počne, bi moral biti sodno preganjan, pa tudi če je škof. Čas bi že bil, da bi se tudi oni naučili, da se je družba, vsaj po črkah zakonov, že zdavnaj oddaljila od cerkvene srednjeveške zlobe.

11. Biti proti pravicam homoseksualcev, je moja demokratična pravica

Prav, vendar potem moramo tudi sovražnikom židov, Romov, črncev in ostalih ljudi, ki pripadajo manjšinam v nekem okolju, dati pravico do tovrstnega slicevanja na demokracijo. Ni je bolj sprijene demokracije kot je tista, ko se nanjo začne sklicevati nekdo, ki jo zlorablja za svoje sovraštvo do sočloveka.

Še veliko je argumentov, ki si jih ljudje izmišljajo, čeprav imajo vsi enako bistvo. Nesprejemanje. Imajo sicer to pravico, vendar upam, da na koncu ne bodo oni tisti, ki bodo zmagovalci. Vrnili se bomo nekam, kjer smo že bili. In kar je pri tem najbolj zaskrbljujoče je, da se kontekst vrnitve ne bo zgodil samo na področju homoseksualnosti ampak veliko širše. Poglejte Poljsko!

1 julija, 2007 Posted by | Slovenija | 36 komentarjev