Je res smrt meja?

Grozljiva novica, ki pa so jo mediji uvrstili le med črno kroniko (tako Pop TV kot teletekst RTVSlo). Medtem pa je pismo Andrijane Starina Kosem udarna novica, kot da je odkritje, da je Janša vplival na medije (in še vpliva), nekaj zelo novega in nenavadnega.

Je ta dogodek v zdravstvu indikator splošnega, skrajno zmaterializiranega stanja v družbi? Mislil sem, da je kaj takega mogoče le v ZDA (neoliberalci, pomirite se!) a kot kaže, je to tudi slovenska kruta realnost. Človeka, ki je tožil o bolečinah v prsih in je težko dihal, so poslali k splošnemu zdravniku po napotnico, čeprav vsak z vsaj kančkom splošne izobrazbe ve, da so to tipični znaki srčnega infarkta. Le koliko časa bi jim vzelo, če bi se mu posvetili? Res je, da na urgenco pride marsikdo in z njegovim zdravstvenim stanjem mogoče sploh ni nič resnega, vendar kaj ti beli bogovi res nimajo niti toliko časa, par minutk, da bi lahko takoj ugotovili kaj je resno in kaj ne? Saj zase pravijo, da so strokovnjaki. Če se nečemu nočeš posvetiti, je res težko ugotoviti karkoli. Sicer sveto zatrjujejo, da preiščejo vsak primer vendar slednji dokazuje, da se nekdo med njimi laže. Zato, da javnost pomirijo, zdravniška srenja zdaj govori o temeljiti preiskavi. Tako kot je bilo na desetine prejšnjih, kjer zaradi “temeljitosti” ni nihče odgovarjal. Utopično bi bilo pričakovati, da bodo sami sebi očitali napake, tudi, če jih naredijo. In jih. Veliko. Saj so vendar tudi oni samo ljudje. A kaj, ko se bojijo odgovornosti in tiste lene in nesposobne med njimi nočejo izločiti. Človeška življenja gor ali dol. Borbo prizadetih, ki izgubijo bližnje pa arogantno opravičujejo kot post travmatski sindrom in s tem izključujejo sleherno možnost za zdravniško napako. Sploh tisti, najbolj ratoborni, ki ne bodo nikoli priznali napake. Najpomembnejša je neomadeževanost stanu, čeprav v ozadju teče tihi in edini logičen dogovor v stilu, danes ti opravičiš mene, jutri bom pa jaz tebe saj nikoli ne veš, kdaj boš naredil napako.