Edith Piaf – življenje v rožnatem
Danes sem si ogledal fantastičen film, o še bolj fantastični pevki, z izrazito nefantastičnim življenjem. Pesem “Non, Je Ne Regrette Rien” dobi popolnoma nov, ostrejši, skoraj boleč okus.
Revščina, krivice, nadarjenost, zvezdništvo, veselje, ljubezen, tragedije, alkoholizem, mamila, muhavost, bolezen, hrepenenje. Ti, sicer abstraktni pojmi, so bili še kako zelo oprijemljivi v njenem prekratkem življenju, predstavljenem v globoko čustveni zgodbi, vredni ogleda vsake sekunde filma. Sploh v teh praznih časih marketinškega enoumja in diktata, ko nam ponujajo realno življenje le še preko reality šovov.
Ogledal sem si ga seveda v “margini” kina Komune.
6 komentarjev »
Oddajte komentar
-
Arhivi
- maj 2012 (1)
- april 2012 (2)
- marec 2012 (5)
- januar 2012 (2)
- december 2011 (2)
- november 2011 (2)
- avgust 2010 (4)
- julij 2010 (2)
- junij 2010 (5)
- maj 2010 (2)
- april 2010 (6)
- marec 2010 (2)
-
Kategorije
-
RSS
Entries RSS
Comments RSS
Tudi jaz želim gledati ta film, pa so ga prestavili v Komuno, kar mi še dodatno otežuje zadevo 😦
Če bi bil v Komuni, bi parkirala enostavno, Jako pregovorila, naj si on ogleda Pirate sam, jaz pa medtem Življenje v rožnatem pa še ena dva druga filma 😉 (Pirati trajajo skoraj 3 ure) …… tako pa se bojim, da bom čakala na DVD.
Tudi to je bolje kot nič, vendar gledanje filma na DVD- ju preprosto ni to….Mi smo iskali parkirišče vsaj 10 minut pa še to smo ga dobili, ker smo imeli srečo, da je nekdo ravno odhajal…Najboljša rešitev je parkiranje v Tivoliju in potem malo peš…
V Parizu sem obiskal njen grob in rojstno hišo. Potem pa v LaFayette kupil set desetih cedejev njenih pesmi, za 15 evrov. 🙂
Ops, rojstno hišo sem lahko samo od zunaj gledal. No, saj grob tudi. 🙂
Krasno. če me bo pot zanesla tja, bom storil enako. Kaj se ni rodila pod ulično svetilko?
Pravijo, da se je rodila v bolnišnici.