ateistek

Jezera severne Italije in južne Švice

Racak Ja, tam sem se potepal prejšnji vikend oz. še en dan več, če sem natančen. Dobil sem povabilo in zakaj ga ne bi izkoristil? Poleg tega pa oseba, ki me je povabila zelo dobro pozna omenjeno področje, tako da sem imel še vodiča. Super!

Vožnja do Milana je minila relativno hitro (cca. 500 km in slabih 5 ur vožnje) a se je zapletlo pri zadnjih kilometrih. Najprej je bilo problematično plačevanje avtoceste, saj so cestninske postaje večinoma avtomatizirane in če zapelješ v napačen pas, za teboj pa še drugi, nastane problem. Sploh, če so vsi živčni, kar pa je prej pravilo kot izjema. Tako se obračanje eurocard-a na vse možne načine in ustavljanje v režo, nikakor ni posrečilo. Zato je sledilo slikanje avtomobila, izstavitev listka na katerem je pisalo, da je potrebno plačati cestnino na pošti in končno dvig zapornice, kot rešitev pred vso tisto živčno italijansko avtomobilsko maso za hrbtom. Brrr, precej stresno.
Druga zoprna stvar pa so bili cestni zastoji zaradi popravil pa čeprav je bila ura že skoraj polnoč. Tam radi popravljajo ceste ponoči in ni sploh taka redkost da celo popolnoma zaprejo cesto in te pošljejo na obvoz. Krasno, sploh, če nisi domačin. K sreči je bil kraj Ispra, kot končni cilj, še nekaj 10 km stran od Milana, ob vklopljenem GPS-u lahko najti, čeprav baje Italijani zelo slabo posodabljajo tovrstne podatke.

Poleg jezera Maggiore sem obiskal še Lago di Como, Lago di Monate in v Švici Lago di Lugano.

Takoj sem se lahko prepričal, da gre za zelo lepe kraje. Smola je bila pri vidljivosti, saj se okoliških vršacev, ki se dvigujejo tudi čez 4000 metrov (Monte Rosa) žal ni dalo videti. Niti en dan. Zoprna vlaga. Vendar pa sem se hitro sprijaznil s tem, ko sem začel z ogledom jezer in izjemne vegetacijske pestrosti. Zaradi mešanja sredozemske in alpske klime sploh ni nobena redkost videti palme in smreke, ene ob drugi. Sploh je zdajšnji čas, ko vse poganja in brsti res pravo obdobje za obisk teh krajev, ki so se mi zdeli kot velik botanični vrt. Hiše, ki so jih krasili skrbno urejeni, vsaj 1000 kv. metrov veliki vrtovi, so standard. Na enemu izmed njih so imeli celo želvo, ki je zelo rada pozirala. Azaleje so cvetele na vsakem koraku, povsod je omamno dišalo po visterijah. Tako nenavadno obrezanih platan nisem videl še nikjer. Tudi javne površine so večinoma urejene. Sploh v Luganu, delu italijanskega kantona v Švici. Tam tudi če sem se trudil, nisem nikjer mogel najti hiše z zanemarjeno fasado. Pa pravijo, da je Ljubljana lepo mesto. Malo morgen. Če se samo spomnim na Celovško sploh tam od Tivolija naprej, me je kar groza. V primerjavi s tistim, kar sem tam videl, smo totalni amaterji. Jankoviča bi bilo treba poslati tja na inštrukcije. No, če sem že pri Luganu, moram omeniti še njihovo značilnost igranja šaha na ulicah, kar zgleda takole. Lugano je sicer kar drago mesto, vendar se da zelo dobro in ceneje (za tamkajšnje razmere) jesti izven glavnih ulic. Vseeno pa so cene višje kot pri nas. Baje je italijanski kanton najcenejši. Prav nič ne komplicirajo če se plačuje v evrih. 

Obala jezer se mi vseeno ni zdela zelo pozidana. Tudi razkošja je precej. Ko sem iz radovednosti stopil v enega izmed luksuznih hotelov, me je blišč kar zaslepil. Če bom kdaj obiskal Dubaj in tisti znani hotel v obliki jadra bo meja razkošja postavljena višje. Seveda, le za gledanje.  

Nisem izpustil hribov, ki jih je v okolici kolikor hočeš. Tarča je bil Mottarone. Z avtom se lahko pride skoraj do vrha (okoli 1500 m) s plačilom par evrov nadomestila za uporabo ceste. Na razpolago pa je tudi žičnica iz Strese vendar naj bi bila precej draga. Seveda ne smem pozabiti na najboljšo in najbolj zdravo varianto, peš do vrha. Tam se odpre neverjeten razgled na okolico a žal ga, kot že omenjeno, zaradi vlažnega in meglenega ozračja nisem bil deležen prav nič. Tako sem se moral zadovoljiti s panoramskimi fotografijami z razglednic in turističnih prospektov. Pa kdaj drugič.     

In še kaj drugega kar ni povezano z naravnimi lepotami. Cene nepremičnin se mi niso zdele pretirane. Mogoče celo nekaj nižje kot v Ljubljani. Presenetila me je zakompliciranost dostopa do interneta pri ponudnikih. Namreč, če želiš dostop, je potrebno predložiti potni list (osebna izkaznica ni dovolj), ki ga kopirajo. Neverjetno, kot da bi bil v neki strogi policijski državi ne pa v Italiji, kjer del javnega življenja kroji mafija. Mogoče je v severni Italiji vseeno bolj znosno na tem področju. Da je sever bolj razvit od juga je v Italiji več kot očitno. Zanimiva se mi je zdela ugotovitev, ki sem jo opazil v lokalih, da večinoma kadijo ženske. Hecno. Moški so ponavadi le sedeli zraven. Če omenim, da so Italijani zelo radi lepo oblečeni (zdelo se mi je, da prevladuje bela barva) in da nekateri porabijo za “lišpanje” več časa kot njihove ženske, verjetno ni novost. Mladina nosi kavbojke z debelimi belimi pasovi za katere se zdi, da bodo zdaj, zdaj padle z riti, če je že pol ne gleda ven.

Hrana je bila dobra, le preveč sira dodajajo. Ogromno vrst ga je in enega izmed njih jedo stopljenega, zavitega v pršut, ki ga postrežejo skupaj z medom. Lokalna specialiteta. Vsekakor za poskusit. Vina so zelo dobra, zdelo se mi je, da bolj sladka kot pri nas. Rdeča vina z mehurčki tam niso nobena posebnost.

Toliko. No, moram omeniti še kolega, ki je naredil vse te lepe fotografije. Made by Marko Hribar, he,he.. Moj “trotl” fotoaparat namreč nima takih zmožnosti.

Advertisements

april 26, 2007 - Posted by | Potovanja

11 komentarjev »

  1. Avtomati za plačevanje cestnine …zapleti poznani …. očitno smo mi Slovenceljni vsi nekako čudno naštelani in vsi rinemo kartice v isto popolnoma napačno luknjo. V tistem avtomatu je nekje na drugi strani še ena režica in tja je potrebno vstaviti kartico. Po nekajkratnih podobnih izkušnjah je pri nas končno glavo skozi okno pomolil Jaka in mrtvo hladno pokazal na drugo odprtino. Je delovalo 🙂

    Komentar od Saška | april 26, 2007 | Odgovori

  2. Ta prispevek kliče po razno raznih komentarjih.
    Najprej; bravo za izbiro poti ….mi obožujemo Italijo in smo marsikaj že videli, tega kar opisuješ ti, pa še ne. Če bi tole objavil kakšen teden prej, bi se pa morda za te praznike odpravili prav po tvoji poti …hmja, zdaj imamo pa že avionske karte za London.

    Tiste vijolične rožice imamo pa mi na našem vrtu …kupili s hišo vred …in nikoli do sedaj nisem vedela za njihovo ime. Blazno lepe, le da meni ta vonj ne diši. Tako močan je in specifičen, da bi prej rekla, da mi smrdi. Sto ljudi, sto čudi.

    In v katerih lokalih si ti opazil ženske, ki kadijo? V Italiji imajo že več kot leto dni ta naš “težko pričakovani” protikadilski zakon in od takrat naprej, je za nas obiskovanje Italije še večji užitek. Mi, ljubitelji prave in okusne kavice sedaj z užitkom zakorakamo v vsak italijanski lokal in tam v krasnem nezakajenem okolju sedimo ure in ure.

    Komentar od sasagercar | april 26, 2007 | Odgovori

  3. He,he, bravo Jaka. Težko je pravilno narediti v tisti ihti, ko te vsi živčno gledajo za hrbtom,kdaj se boš že enkrat spokal stran…
    A vrt imaš? Joj, kako ti zavidam:) V teh bednih blokih, kjer stanujem nimamo niti balkonov..Edino tovrstno razkošje so malo večje okenske police, kjer se trenutno v vsej svoji lepoti bohotijo štirje zunanji bonsaji…Večje kompenzacije si žal ne morem privoščiti…
    V Italiji se v lokalih res ne kadi vendar to očitno ne velja za zunanje prostore, saj so povsod imeli pepelnike. Ma res, kjer koli smo sedeli zunaj, so večinoma ženske kadile in puhale tisti smrad, ki ga je raznašalo povsod…C,c,c…Je pa res popolnoma drug občutek, če obiščeš kak nočni klub, kjer nihče ne kadi oz. so kadilnice majhni, ponavadi stekleni in popolnoma zaprti prostori. Res upam, da bo tako v kratkem tudi pri nas.

    London? Pripravite se na nesramno visoke cene, celo Pakistanci v najbolj zanikrnih trgovinah gulijo…No, vsaj tako je bilo 4 leta nazaj, ko sem bil tam… Vstopnina za Madam Toussauds je bila mislim da 15 funtov, groza, na londonsko oko pa sploh nismo mogli priti, saj je bila čakalna doba kar en teden…Najbolj mi je ostala v spominu vožnja po Temzi, Tower Bridge, pravljičen parlament, ogled poti po katerih je moril Jack The Ripper, ogromen British museum po neverjetni količini pokradenih dragocenosti za katere sami pravijo, da so jih zgolj dobili v dar. You wish…Lepo se imejte..

    Komentar od ateistek | april 26, 2007 | Odgovori

  4. Vem, vem za visoke cene Londona …sem bila tam že parkrat tudi Madam Toussaud smo že obdelali 😦 pa cena ni bila najhujši šok, najhuje je bilo to, da smo v notranjost le pomolili nos, v toliko, da Jakatu pokažemo malce dobre volje …kar naenkrat smo se znašli v množici ljudi, brez kakršnekoli možnosti “pobega”. Čakali smo kakšni 2 uri, če ne celo dlje. 😦
    Tokrat pa je v planu Wimbledon in neki nogometni štadioni (Jaka 😦 ), kot vidim nam bo z London eye prizanešeno …bo pa kakšen British museum prišel na vrsto. Temza pa sploh ni slaba ideja.

    Za vrt in hiško bo pa treba malce moliti 🙂

    Komentar od Saška | april 26, 2007 | Odgovori

  5. –Za vrt in hiško bo pa treba malce moliti——-

    Res? Ma kdo bi si mislil, da je katoliški Bog tako prijazen:))

    Komentar od ateistek | april 26, 2007 | Odgovori

  6. Saj nisem rekla, da moraš moliti h katoliškemu 🙂 En moj prijatelj (ki bo morda celo ta komentar bral):) pravi, da dokler ne sprobaš ne moreš vedeti …torej en Očenaš in Zdravomarijo na teden ..pa boš videl čez 3-5 let …mogoče 🙂
    Ja, meni je pomagalo kaj drugega,ker molila ravno nisem pa je hiška le padla 😉

    Komentar od sasagercar | april 26, 2007 | Odgovori

  7. Saška, če mi boš hodila s takimi bom še spremenil mnenje o tebi:)Še dobro, da si vse skupaj opremila s smajliji..

    Komentar od ateistek | april 27, 2007 | Odgovori

  8. A drugače bi mi pa verjel? 🙂
    Sem se že včeraj ustrašila, da se to na WP skinili, ker nisem mogla na tvoj blog. In se spraševala le kaj spornega bi lahko bilo na tvojem blogu. Še sreča, da si nazaj. Wellcome!
    Sem pa medtem ugotovila, da na svojem blogu nimam niti enega tvojega komentarja, kajti preko komentarja sem hotela pogledati kakšen je tvoj mail.

    Komentar od sasagercar | april 28, 2007 | Odgovori

  9. Ma ja, 27 april je bil eden mojih hujših dni v “računalniški karieri”. Doma mi je crknil računalnik, tako da sem zgubil kopico pomembnih podatkov in utrpel kar nekaj poslovne škode.Da pa mera ne bo s tem polna, mi je wp še skenslal blog, ker naj bi kršil njihove terms and conditions. Skratka, totalni šok. No, po enodnevnem živčnem mejlanju, mi je le uspelo,da so mi blog dali nazaj.Pripisali so mi nekaj, kar sploh nima veze z mojim blogom, kao, da tržim in si delam profit(??). Toliko enega mojega razmišljanja in slik bi šlo skoraj v nič. No, mogoče bi bil kdo vesel, ampak ne dam se:))
    Ne, res, na tvojem blogu đe nisem pustil komentarja, kar pa ne pomeni, da ga ne berem. Če se kdaj podobnega zgodi, se ti seveda javim.

    Komentar od ateistek | april 28, 2007 | Odgovori

  10. Full lep izlet! Mene so najbolj fascinirale rožice, to imam kot kaže po mami. Čeprav visterije so po mojem mnenju kar glicinije, ali pa so res tako hudo podobne. Kar pa se platan tiče, tudi pri nas navadno lahko v vrtnarijah kupiš ravno tako oblikovane.

    Komentar od Val | maj 1, 2007 | Odgovori

  11. Val,
    ne vem mogoče so tudi glicinije, kdo bi jim vedel vsa ta imena..Glavno je, da je lepo:))

    Komentar od ateistek | maj 1, 2007 | Odgovori


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: