ateistek

Obljubim, da letos grem na dopust na Hrvaško

Hrvaška grb Iz leta v leto se kar naprej ponavlja ena in ista zgodba o tem, kako naj Slovenci ne bi dopustovali na Hrvaškem, ker si baje ne zaslužijo našega denarja. Letos se je ta kampanja še bolj zaostrila, saj se po emailih razpošilja link na tole stran s pozivi “zavednim” Slovencem naj celo puščajo svoja imena in priimke z obljubami, da pa letos res ne bodo šli tja dopustovat.

Mislim, da je teh sosedovskih zdrah glede dopustovanja res že počasi dovolj, sploh, ker jih še najbolj podpihujejo nacionalisti in take neumne strani. Kako to, da stvari postajajo tako skrajno enostranske? Kaj Slovenci res ne vedo, da je izvoz slovenskega blaga na Hrvaško približno še enkrat višji kot je uvoz. Torej, če bi začeli Hrvati s protikampanjo o (ne)potrošnji slovenskih izdelkov, kdo bi bil bolj oškodovan?

Številke povedo vse:

leto     izvoz (v mio EUR)   uvoz (v mio EUR)     saldo (v mio EUR)
2003        1.007                          444                             +563
2004        1.167                          514                             +653
2005        1.304                          609                             +695
2006        1.464                          736                             +728

Vir: Urad RS za statistiko

Torej trditev, da smo Slovenci zgolj hrvaške molzne krave nikakor ne vzdrži. Je nesramno zavajujoča. Največji izvozniki na Hrvaško pa so: Nuklearna elektrarna Krško d.o.o., Gorenje d.d., AC-Facro d.o.o., Krka d.d., Sava Tires d.o.o. in Tojota Adria d.o.o.
Le koliko je takih “zavednih” Slovencev, ki pozivajo na nedopustovanje na Hrvaško in posedujejo Gorenjeve ali Krkine delnice, he,he..?

Pravijo, da so Hrvati nesramni do slovenskih gostov. Mogoče res, vendar, če sprejmemo njihovo igro nismo prav v ničemer boljši. Sam sem sredi Splita doživel, da so bili vsi tujci okoli naše družbe postreženi, sam pa sem se čudil, zakaj nas nihče ne vpraša kaj bomo pili. Vstali smo in odšli drugam, kjer je bila postrežba takojšnja. In seveda cel čas, ki smo ga preživeli v Splitu, smo se izogibali omenjenega lokala in denar nosili drugemu. Pošteno. Mogoče smo bili tisti trenutek res nekoliko užaljeni vendar nihče od nas ni iz tega delal nekih nacionalističnih konstruktov, saj imamo vedno možnost izbire. Takih, ki bi se branili slovenskega denarja je zelo malo, saj so v vsakem primeru obsojeni na slabše pozicije pri bitki za stranke. Torej, logika je preprosta in mora delovati.

Slovenskih napisov ali reklam ne pogrešam preveč (še doma jih komaj prenašam), čeprav sem jih na Hrvaškem že večkrat opazil, sploh pri radijskih oglasih.

Naslednje kar trdijo je, da Hrvati nočejo razumeti slovensko. Ne vem zakaj bi morali pa podobnost jezika gor ali dol. Konec koncev smo mi njihovi gosti. Pri njih doma. Ko grem na Tajsko pač ne zahtevam, da me razumejo v mojem domačem jeziku, ne? Če Hrvati ne želijo razumeti slovensko, jim pač povem v angleščini ali pa grem drugam. Če jim je tako lažje, prav. Oni so tisti, ki doma določajo pravila.

Glede visokih cen pa lahko povem le to, da so odraz ponudbe in povrpraševanja. Če si lahko privoščijo visoke cene brez da bi imeli upad gostov, prav. Meni sicer tudi ne odgovarjajo, vendar je to njihova legitimna pravica.

Najbolj pa me je nasmejal poziv sponzorjem, med njimi celo turističnim agencijam. Le katera turistična agencija bi se odrekla tega dela ponudbe in s tem dela dobička? Močno dvomim, da bo tržna niša “nedopustovanja” na Hrvaškem kdaj zaživela zaradi razlogov, ki jih navaja avtor te strani. Če bo, potem smo gnil, nacionalističen narod, ki ga ne zanima celotna plat zgodbe.

Ne bodite zaplankani slovenceljni in hodite na dopust tja, kjer sami mislite da je najbolje, ne pa, da vam ga drugi odrejajo s takimi zaplankanimi, kolektivističnimi vzgibi.

13 aprila, 2007 Posted by | Potovanja | 12 komentarjev