ateistek

Vas je bilo že kdaj sram, da pripadate človeški vrsti?

delfini.jpg Ko sem videl tole, sem pomislil, da sploh ni tako hudo, če te kdo zmerja s kravo, psom, opico, prašičem…..Huje bi mi bilo, če bi mi kdo rekel, da sem Japonec..Mora res biti tako kruto? Ja vem, nižji stroški.
Nisem mogel gledati do konca, podpisal peticijo, čeprav verjetno nima nobene teže…Vegetarijanci, spet ste moralni zmagovalci!

16 februarja, 2007 Posted by | Narava | 6 komentarjev

18 let Janševe stranke

sds_za_slovenijo.jpg Ko človek pomisli na SDS, je prva stvar (vsaj pri meni) ki se mi prikaže ob tem, Janšev obraz. In tako traja že skoraj 18 let. Verjetno nisem edini. Prav neverjetno se mi zdi, da bi imeli v slovenskem prostoru stranko, ki ne menja predsednika ali kjer nikoli ne bi bilo zaslediti kakšnih večjih pretresov. Kot da bi šlo za čebelnjak, kjer se že po naravnem ustroju jasno ve, kdo je njegova matica in bi vse druge opcije vodile v propad.

Ok, ta strankarski fenomen se dogaja. Če pomislim na Jelinčiča in njegovo SNS – na njihovi spletni strani je še vedno “udarna” novica, kako je šefe na svojem vrtu posvetil kip Titu, ha,ha – ki jo sploh ne smartam za resno stranko, je situacija zelo podobna (čudim se kaj tam počne Barbara Žgajnar Tavš – škoda jo je za tako stranko). Na čelu je izrazit t.i. alfa samec,  ki pa je nekoliko bolj neposreden, voden bolj nagonsko, z logiko gostilniškega ozračja, brez jasno premišljenih potez v ozadju. Vendar pa on ni tisti, ki vodi Slovenijo in dokler bo tako, je nepomemben.  

Posameznik, ki je nagnjen k pretirani samopodobi bi se verjetno v svojih fantazijskih sanjah zelo rad videl na Janševem mestu. Kopica ljudi, ki mu pritrjujejo in ploskajo ne glede na to kaj naredi, je za nekoga nedosegljiv ideal. Sploh pa v politiki, kjer je še toliko bolj izražena različna ideološka opredelitev. Vendar kaj nam človek s takimi fantazijami pravzaprav sporoča? Vse prej kot do, da je brez napak. Kaj se je skozi zgodovino dogajalo, ko je človek s pretirano samopodobo prišel na oblast, v okoliščinah, ki so bile drugačne od današnje pravne urejenosti pri vladanju državi? Nastopila je diktatura, enoumje.

Na Zahodu je ponavadi praksa, da če stranka doživi na volitvah poraz, se zamenja njeno vodstvo. So tudi izjeme. Vendar če pomislim, da je SDS preden je prišla na oblast doživela kar nekaj porazov, ne da bi se zato sploh kdaj zamenjal vrh stranke, pomeni, da gre za drugačno prakso. 
Menim, da je veliko ljudi v stranki bilo sredstvo, da je njen vodja vedno ostal na površju. Tega se seveda ne zavedajo, saj jih je Janševa karizma zaslepila do nerazsodnosti. No, tu in tam se je pojavil kdo, ki se je zavedal tega, recimo cirkusant Ivo Hvalica, vendar pa je zato, ker si je v svoji maniri upal malo drugače pogledati vožda kot ostali, pokopal samega sebe. Saj je vseeno ali je imel prav ali ne, dejstvo je, da je šlo za politični samomor.

Se spominjate časov, kmalu po zamenjavi oblasti, ko so ljudje na vodilnih položajih v državnih podjetjih in službah odhajali zaradi “osebnih” razlogov? Mogoče si niso želeli podobne usode kot Hvalica, ne vem. Zase vem, da ne obstajajo “osebni razlogi”, ki bi se čudežno in množično naenkrat pojavili od zamenjavi oblasti, zaradi katerega bi zapustil dobro plačano službo. Logično razmišljanje mi še vedno nakaj pomeni. Tudi pri omembi orožarske afere, kjer je nemogoče, da ministrstvo za obrambo katerega je vodil Janša ni vedelo za pošiljo 130 ton orožja v Bosno. Ampak to je druga zgodba, ki pa ima na žalost enakega akterja.

Moram reči, da mi je ogled intrvjuja na RTVSlo, kjer je bila gostja Spomenka Hribar dodatna potrditev skeptične drže ob imenu Janeza Janše in stranki SDS, ki, kot rečeno, po mojem skromnem mnenju, ni stranka njenih članov ampak ideološki poligon nezamenljivega posameznika. Upam, da taka praksa res ostane samo na nivoju stranke.    

16 februarja, 2007 Posted by | Slovenija | 15 komentarjev