ateistek

Kako sem privarčeval sredstva podjetjem izven državnega zdravstvenega sistema

Grozno je, ko človek stakne kako bolezen preko spolnih odnosov. No, saj je vsaka bolezen grozna vendar spolne bolezni so tabuizirane in je ljudem nerodno govoriti o njih. Kolikokrat ste srečali človeka, ki bi vam rekel, joj, imam oz. imel sem gonorejo ali klamidije ali celo AIDS. Jaz ga še nisem srečal. No, razen na TV, vendar to je drugače. Da pa nas boli v križu, da imamo gripo, revmo ali migreno pa kar naprej poslušam.
Žal gre za srednjeveško razmišljanje, ki izhaja iz katoliškega patološkega odnosa do spolnosti oz. telesnih užitkov. Dejstvo pa je, da bolj ko so spolne bolezni tabuizirane, bolj se bodo širile. No, meni ni nerodno govoriti o tem že zato, ker zavestno odvračam vse, kar diši po krščanskem licemerju. Vendar to ni bistvo tega posta. O tem kdaj drugič.

Neeeeee, ni AIDS, lepo vas prosim. Stvar je veliko bolj nedolžna. Šlo je za klamidijo. Zoprna bakterija, ki se je ne rešiš brez ustreznega antibiotičnega zdravljenja. Zadeva se začne z bolečim penisom in belim izcedkom. Seveda najprej panika, kaj je to. Najprej pomisliš, da si imel nočni izliv, čeprav se začuda ne spomniš, da si imel z erotiko, ma kaj erotiko, s seksom nabite sanje, potem pa ugotoviš, da se zadeva ponavlja. Vsak dan je izcedek tam. Jaz sem seveda po svoji navadi takoj planil na “Veliki zdravstveni priročnik” iskat, kaj je to. Bolj ko sem gledal, vse bolj je kazalo da gre za gonorejo ali klamidije.
Veliko sem pil tekočine, tako da sem z urinom sproti izločal tudi bakterije. Seveda nisem seksal. Izcedka je bilo vse manj in tako sem pomislil, da je mojih težav konec. Čez nekaj dni pa sem opazil bulo v modu, kar je pravzaprav pomenilo, da se je vnetje premaknilo. Zdaj me je pa zares zagrabila panika in sem takoj odšel k svoji splošni zdravnici. Ta mi je dala pregledati urin in so ugotovili, da imam klamidije in še nekaj ostalega “životinjskog carstva”. Imen se ne spomni več, ker so se slišala zapleteno. Takoj mi je dala napotnico k specialistu.

Sprejela me je prijazna zdravnica z nakaj študenti. Vprašala me je, če so lahko pri pregledu in odvzemu brisov prisotni tudi oni, saj gre za bodoče zdravnike. Ok, naj se dotikajo pimpeka:))Vse za znanost,he,he..
Privolil sem tudi na testiranje za sifilis in AIDS, saj se te bolezni lahko prenašajo kar v paketu. K sreči je bil izvid negativen. Ne bom zdaj še o svojih občutkih ob tem srečnem dejstvu in mukotrpnem čakanju na izvid.
Dobil sem antibiotike. Če sem hotel biti prepričan, kaj je z bulo oz. ognojkom v modih, sem moral iti na ultra zvok. In tukaj se začnejo moje težave z zdravstvenim sistemom. Čakalna doba je bila POL LETA. AAAAAAAAA! Druga možnost je bila da grem v privatno ambulanto. Svetovala mi je tudi katero. Femina center. Nisem sicer “femina” ampak ajde.. Napisala mi je napotnico za ultrazvok.
Šel sem tja, plačal 15.000 SIT( to je bilo leta 2002). Cena je bila sestavljena iz dveh pregledov. Torej pred antibiotičnim zdravljenjem(7.500 sit) in po (7.500 sit).Plačal sem, saj nisem imel ravno preveč izbire. Ali to ali pa čakanje.
Opravil sem prvi ultra zvok na tem centru in dobil navodila, naj pokličem takoj, ko končam kuro z antibiotiki za ponovni ultra zvok.
Tako sem tudi naredil. Čez slab mesec sem poklical in začuda me na drug ultrazvok niso usmerili na Femina center ampak kar na Klinični center. češ, da je zdravnica, ki dela tudi v Femini zaposlena tudi na Kliničnem centru.(??) Torej naenkrat sploh ni bilo problema priti takoj na ultrazvok. Na Kliničnem centru sem takoj prišel na vrsto, ista zdravnica me je ponovno pregledala in rekla, da je zadeva uspešno sanirana in da sem zdrav. Zahtevala je tudi izročitev napotnice.
Vse bolj me je razjedalo zakaj je bil drug ultra zvok opravljen na Kliničnem centru.

Kasneje sem prišel do odgovora.
Femina centra opravlja del svojih storitev na Kliničnem centru in si tako manjša stroške materiala in naprav na račun davkoplačevalcev. Če gre za stalno prakso in kot kaže gre, se sprašujem koliko denarja so tako privarčevali. Pa naj še kdo reče, kako pošteni so zdravniki.

A moram omeniti tudi to, da je zdravnica vzela napotnico za ultrazvok, pa čeprav je pravzaprav niti nisem rabil, saj sem plačal polno ceno? Očitno je nekdo tukaj še enkrat pokasiral denar. Tokrat še od zavarovalnice. No, tako se dela biznis…

18 decembra, 2006 Posted by | Slovenija | Komentiraj

Srečna linija na Kanalu A

Spet ena na temo televizije…Tokrat o sicer uradni goljufiji, ki potrebuje naivneže.

Tokrat spravljam čeljusti na oddajo Srečna linija.
Fora te oddaje je, da nam voditeljica postavi vprašanje, ki je ali presenetljivo lahko ali pa presenetljivo težko. Voditeljica nam cel čas kaže tolarje v fizični obliki in nam na tak način skuša prebuditi potrebo po tem denarju torej klicu. Greedy, greedy bustards, call us NOW- we are greedy more then you are but we have brains!

Kontekst oddaje je zgrajen na tem, da v oddajo pokliče čim več ljudi. Vsak klic stane 200 SIT. Vendar, če klicatelj pozna odgovor in misli, da bo lahko takoj odgovoril in pokasiral denar, se zelo moti. Namreč, ko pokličeš, se tvoja številka zabeleži, seveda plačaš in potem moraš počakati, če si seveda izžreban, da te pokličejo nazaj. In tako kot čigumi (a se ta izraz sploh še uporablja?), voditeljica oddajo vleče gor in dol, papagajsko ponavlja eno in isto besedilo, se afna in počasi zbira čim več klicev.
Če je vprašanje lahko, se šele na koncu oddaje pojavi odgovor enega od klicateljev, ki pobere ves znesek, ki se namenoma po malem dviguje iz minute v minuto.
Če je vprašanje težko, pa je igra še bolj nepoštena in temelji na še večjem zavajanju. Zadnjič je bilo vprašanje, naj gledalci pokličejo in povedo stvar v kuhinji na črko B. Ljudje so seveda klicali in naštevali predmete… beštek, bojler in še nekaj par. Celo voditeljica je napeljevala vso zadevo v smer, da gre za kuhinjski predmet. Seveda so bili odgovori napačni. In za vsak napačen odgovor, je voditeljica napopala na tablo 500 sit dodatka…In potem, ko je dosegla 20k sit, je izdala, da gre za hrano(???). Skratka, stvar v kuhinji je torej hrana. In tako so naivneži spet klicali, seveda vsi z napačnimi odgovori. In zadnjih 10 sekund oddaje se čudežno pojavi pravilen odgovor: BONBON.
Torej, dragi moji, stvar, ki jo imate v kuhinji je predvsem bonbon. AAAAAAAAAA!

Saj me je sram priznati, da sem klical tudi sam. Drugače ne bi vedel v čem je fora. In sicer spet je bilo vprašanje na črko B. Tokrat so direktno povedali da gre za hrano. Ljudje so spet naštevali banane, borovnice, bakalar, biftek….In na koncu je bil pravilen odgovor BIGA. Že spet AAAAAAAAAA! Lepo vas prosim, gre za ime pekarskega peciva natančneje žemlje, ki se ga je spomnil nek proizvajalec in ne za obče ime hrane.
Skratka, sam nateg. Samo nepošteno “nadmudrivanje”. Ko jih bodo ljudje skužili, bodo spremenili koncept oddaje in spet jovo na novo zavajujoče “nadmudrivali” ljudi. Žal “pali”…

18 decembra, 2006 Posted by | Slovenija | 74 komentarjev