Perverzno zanimiva zoofilija

Napovedana interpelacija zoper kmetijskega ministra, ki jo je sprožil zoofilni incident (ne)uglednega zdravni-ka(ce), pravzaprav kaže na vso bedo, ki jo premore slovenska opozicija v tem času.

Kaj vse bo sprožila smrt nekega sodomita (po homofobnem SSKJ-u: sodomija : spolno občevanje z živaljo; // knjiž., redko: homoseksualnost ?? – kateri kreten pa je pisal SSKJ?), si ne bi nikoli niti mislil, vendar pa me kratkovidnost, ki v tem času prežema povprečno slovensko politično oko, še bolj skrbi. Namreč, medtem, ko se vsi ukvarjamo s tem ali so bili neki psi obdelani z dildom ali ne in zakaj je uradna politika dovolila vračilo nevarnih psov izprijenemu lastniku s sumom korupcije in klientelizma, gre mimo nas veliko bolj pomembno dogajanje na zdravstvenem ministrstvu. Ampak, očitno je nekaterim bolj zanimivo predajanje momentu perverzne zoofilije, kot razsodnosti. Z obtoževalnim prstom kažejo na vse, ki jih kakorkoli lahko povežejo s to zgodbo. Pravzaprav sploh ni več razlike med Pogačnikom, Senico, Kresalovo ali Baričevičem. V tem podzavestnem obračunu so naenkrat vsi klientelistično-koruptivni sodomiti.

Če je Baričevič kot zdravnik uporabil vse sile, da je dobil nazaj svoje pse, čeprav jih ne bi smel, mu to prav nič ne zamerim. Vi ne bi potegnili vse ase iz rokava, za karkoli drugega, če bi seveda bili vplivno? No, no.. Lažete meni ali sebi? Prepričan sem, da se to v politiki dogaja prav vsak dan. Konec koncev, pa je Baričevič svoje početje plačal z glavo. Ne vem, kaj bi javnost še rada. Je bil še kdo drug napaden od trenutka, ko je država vrnila te pse lastniku? Če je, naj mu izplača odškodnino in zadeva je rešena.

Ampak, vrnimo se raje na ministrstvo za zdravje, kjer pa bi bilo dejansko povsem upravičeno pokazati s prstom. Žal v tem primeru ne bodo letele glave in ni trupla, čeprav je perverzija podobna. Namesto dildota nastopa injekcija.

Miklavčič je danes javno priznal, da je tudi naša država ena izmed tistih, ki je bila pritisnjena ob zid s strani farmacevtske industrije pri prelaganju odgovornosti v primeru, če bi šlo z novim cepivom kaj narobe. Iz proračuna so izhlapeli milijoni davkoplačevalskega denarja na račune farmacevta GlaxoSmithKline-a, samo zato, ker imamo nesposobnega ministra, ki je podpisoval vse te pogodbe o dobavah cepiva in zavestno prelagal odgovornost z dobavitelja na državo. Niti za ceno cepiva se ni pogajal. Dobro je vedel, da podpisuje pogodbe, ki so v nasprotju z zakoni te države. Za vse stranske učinke cepiva tako odgovarjala država. Povrnila bi vso škodo in razbremenilo Glaxa vseh odgovornosti, škod, kazni, glob, vključno s sodnimi stroški. Tako piše v pogodbi. Le kaj bolj nazornega je lahko pri tolmačenjih korupcije in klientelizma kot taka pogodba z državo? Si predstavljate, da državi nekaj prodate, ne da bi sploh odgovarjali za vsebino, ta pa to kupi po ceni, ki jo sami postavite? Sanjsko, pravzaprav.

Da mu škodljivih pogodb ne bi bilo treba podpisati, kaže primer Poljske, kjer so še pravočasno razkrinkali farmacevtsko zaroto in niso pristali na njihova izsiljevanja. Zakaj tudi on ni bil tega sposoben in je raje dopustil, da je država pravzaprav servilni interesni aparat? V čem so Poljaki toliko pametnejši? Verjetno lahko v bodoče spet pričakujemo podobno taktiko globalnih igralcev farmacevtske industrije pri izžemanju državnih proračunov.

Obžalujem, da opozicija po pasje ne ugrizne v škodljivo obnašanju Miklavčiča, ki ga je celo javno priznal. Kaže, da so ocenili, da je več političnega kapitala v zoofiliji. Janšev centralni štab je tokrat odtaval in raje kot o milijonih davkoplačevalskega denarja vrženega dobesedno v zrak, v nekem polsnu razmišlja, kako v praksi zgleda porivanje dildov v pse? Fuj!

Škoda, celo sam bi jih podprl in zahteval Miklavčičevo glavo.

p.s. Tudi mene je ugriznil pes. Ne boste verjeli, “prijazni” dalmatinec.