Obljubljena dežela z napako

V  Bosni je bila povprečna mesečna plača v juliju malenkost več kot 400 evrov, v Sloveniji pa 920. Sploh mi ni jasno, kaj se dogaja s plačami v Sloveniji, če ima Bosna s 6.500 dolarji BDP-ja v primerjavi s Slovenijo, kjer ta znaša skoraj 30.000, le malo več kot enkrat nižjo povprečno plačo. Če naredim še primerjavo s Hrvaško, je tam povprečna plača 720 evrov, BDP pa 18.000 dolarjev.

Ubogi Bosanci. Ne vem kakšne “mitološke flance” jim tam doli pojejo o Sloveniji. Medtem, ko slovenceljni raje vlečejo socialno pomoč, kot bi delali v gradbeništvu (če sploh znajo, seveda pa jih ob tem moti, če so tukaj tujci, ki bi opravljali to delo), naši kapitalistki hodijo po Bosni in novačijo delavce z obljubami (beri, lažmi) o visokih plačah in tako še dodatno znižujejo ceno domači delovni sili. Poznam primer podjetja, ki je posredniku plačalo 7 evrov na uro za vsakega takega delavca, ta pa je delavcem plačal 3 evre (seveda je od tega odštel še vse dajatve in stroške bivanja) 4 evre pa si je lepo spravil v žep. Super je ta Slovenija, ne? Če se samo spomnim 70-ih in 80-ih let prejšnjega stoletja in darežljivost recimo Nemčije do tuje delovne sile in če to primerjam z “darežljivostjo” Slovenije, je razlika katastrofalna. Pri nas bolj kot na delo, hodijo na tlako. Res pa je tudi, da skoraj enako velja tudi za nekatere domače delavce v drugih panogah.

Nekaj je hudi narobe s to državo. Zavidam tistim 12.000 Slovencem, ki so se po zadnjem štetju prebivalstva odselili iz te, čedalje bolj sterilne kokoši. Smo država, kjer se skoraj v celoti le še preprodaja (Mercator, Petrol), olepšano kopira (Krka, Gorenje) ali izdeluje po nalogih in znanju drugih (Revoz). Podjetij, ki bi sama razvijala znanje in ga uspešno tržila, je toliko kot v puščavi vode.