Prvič, nihče ne pričakuje, da bo v restavraciji fasal salmonelo, še manj pa ni slišati nekega negodovanja, ker je ni. Salmonele namreč. Kakorkoli, v svobodni družbi bi tudi tisti, ki želijo jesti tiramisu s salmonelo morali imeti to možnost, oziroma ne vidim razloga, da je ne bi imeli.

Drugič, cigaretni dim je izjema pri dejavnikih v delovnem okolju. Gre za legalni izdelek, poleg tega po vseh specifikaciah OSHA (v USA ali EU, vseeno) niti ena snov v cigaretnem dimu ne presega dovoljenih meja za delovne prostore. Če bi jih presegala, bi OSHA zdavnaj zaprla vse kafiče in/ali ukazala uporabo zaščitne opreme.

Tretjič v delvonem in vsakdanjem okolju je veliko drugih veliko bolj škodljivih dejavnikov. Preden mi vržeš naprej argument, da to ni izgovor, da ne odpravimo vsaj enega, bi rad poudaril, da so tisti drugi tudi po nekajkrat bolj nevarni od cigaretnega dima, pa so vseeno še vedno znotraj meja meril za varno okolje. Torej gre pri domnevni nevarnosti izpostavljenosti cigaretnemu dimu za čisto sprenevedanje, nič drugega.

Moja ugotovitev točno ta – pri protikadilskem zakonu gre zgolj in samo za religijo. Nikoli nihče ni pokazal kakršne koli vzročno-posledične povezave med cigaretnim dimom v okolju in obolevnostjo zaradi bolezni, povezanih s kajenjem. Obstaja zelo zelo šibka asociacija. Tako šibka, da je že pitje klorirane vode iz pipe statistično bolj nevarno.

Religija JE na delu.

Ne vidim nikakršnega razloga, zakaj ne bi zadostovala odločitev odraslega, polnoletnega državljana ali bo vstopil v kateri koli lokal in/ali bo delal v katerem koli lokalu, ne glede na to, ali se v njem kadi ali ne. Odločitev bi morala biti prepuščena lastnikom in ne državi. Podobno bi bilo, če bi nekdo težil, da je glasba v lokalu preglasna in bi potem država omejila glasnost v diskoteki, namesto da bi tupi državljani razumeli, da vstopajo v diskoteko in če jih kaj moti, da naj gredo drugam.

Stvar gre seveda še dlje. Ne samo, da se lastnik ne more (ne sme) odločit, ali se bo v njegovem privatnem prostoru kadilo, ali ne, tudi jaz, kot glasbenik, nimam več pravice reči, da bom na svojem koncertu kadil, če pa komu kaj ni všeč, naj gre poslušat koga drugega, kar je neposredno omejevanje moje svobode izražanja in nenazadnje neposredno kršenje mojih ustavnih pravic.

Prednosti ne smejo imeti ne nekadilci pred kadilci, ne kadilci pred nekadilci. Vse kar potrebujemo je znak na vratih – take it or leave it. Vse drugo je religija.

Prednost pa utemeljujem nekako takole:
Nekadilci v takih skupnih, javnih prostorih, vsaj kar se zraka tiče, ne počnejo nič drugega kot dihajo(no, mogoče še kdo prdne ampak to počnejo tudi kadilci), medtem, ko kadilci poleg dihanja v skupni medij še samovoljno vdirajo s svojo “smrdečo nadgradnjo dihanja” in si avtomatično vzamejo več kot jim pripada.

Si predstavljaš, da bi kdaj zakonsko omejili debelim, da vstopijo v restavracije? To bi bilo neverjetno kršenje človekovih pravic. Po drugi strani pa pijanim ne točijo alkohola in kadilcem ne dovolijo odpreti niti kadilskega kluba. A debelemu pa bodo postregli.

Pa verjetno bodo BMI v bližnji prihodnosti spet dvignili za kakšno točko, da bodo spet lahko razglabljali, kako ima večina normalno težo. Tako kot to venomer počnejo.

Bavarska pa nazaj spreminja svoj protikadilski zakon in bo kajenje spet deloma dovoljeno. Če bi odločitve prepustili trgu, bi seveda ven dobili najbolj racionalno verzijo in vsi bi bili zadovoljni. Sam sicer ne kadim, pa vendar…

Po zadnjih podatkih WHO debelost predstavlja vsaj 35% vseh smrtnih žrtev v razvitih državah. Kajenje, alkohol in droge skupaj ne dajo niti 8%. Pri tem je pomembno, da si tako kadilci in tisti, ki uživajo alkohol, preko trošarin zdravljenje plačajo, debeli pa še vedno nič. Čakam dan, ko se bo svet začel zavedati resničnega problema in stroška … da to niso kadilci, ampak debeluhi.