Mirno počivaj, draga Tara
Pa nas je zapustilo. To prijazno in čuteče bitjece. V 9. letu starosti. Zaradi hudih zapletov pri sladkorni bolezni, nam je bilo svetovano, da jo humano uspavamo. Tiho je obrnila glavico, zaspala in odšla za vedno.
Nastala je boleča praznina. Bila je eden izmed veznih členov moje družine. Ostali so spomini na to živahno, kosmato, izjemno karakterno kepico, ki je vedno vedela, kaj bi rada. V mojem spominu je dobila svoj prostor od trenutka, ko sem jo, ob nakupu, prvič zagledal kot zadnjega mladička iz legla.
Upam, da smo ji ponudili vse, kar je pričakovala in si želela. Želim si, da nas je čutila kot dobre prijatelje v njenem kratkem življenju.
8 Komentarjev »
Komentiraj
-
Archives
- december 2009 (7)
- november 2009 (9)
- oktober 2009 (5)
- september 2009 (2)
- avgust 2009 (2)
- julij 2009 (9)
- junij 2009 (9)
- maj 2009 (4)
- april 2009 (9)
- marec 2009 (13)
- januar 2009 (9)
- december 2008 (12)
-
Kategorije
-
RSS
Entries RSS
Komentarji RSS
Moje sožalje ob izgubi te lepe kepice :’(
Ej, ta lepotička, ki sem jo že enkrat občudovala na tem blogu je bila že v tako zrelih letih? Ja, dobro jih je skrivala. Sožalje tudi z moje strani.
O, pa še nazadnje sva se na sprehodu pogovarjala, kako bo zdaj z njeno boleznijo…
Hudo mi je. Sožalje.
Hvala vsem.
Tudi moje sožalje!
Joooj, uboga mala živalica! Upam, da se nekje potepa skupaj z našo Ajo… kjerkoli pač že…
Ej Foka, kako si to lepo povedala.
Iskreno sožalje tudi z moje strani.
Jaz imam 13 let starega mešanca. Prijatelja, kakršnega težko najdeš med ljudmi. Še vedno je razmeroma zdrav, samo z leti je precej oglušel in slabo vidi, zato potrebuje še več pozornosti in topline.
Si sploh ne predstavljam, kako bo, ko ga ne bo več med nami.