Borze niso enako kot casinoji in pika

 Ta amaterski zapis mi je pa res dal nekoliko misliti. Razmišljal bom o enem segmentu borze: delnicah. Logiko teh tudi najbolj poznam. Poleg želje po zanikanju neumnosti v omenjenem zapisu, pa me je k razmišljanju spodbudila PF, ki je izrazila željo po varčevanju za prihodnost čudovite hčerkice ”Bobikije”. Mogoče ji kaj pomagam.

Trditve, da so borze kot igralnice na srečo ne vzdrži. In zakaj ne? Zato, ker poslovanje podjetij na katerih temeljijo tečaji ni tako nepredvidljivo kot ročni poteg na avtomatih, ki so tako ali tako prirejeni za goljufanje. Torej, v casinojih ponavadi glavne dobitke na avtomatih pobere neka oseba, ki je tako ali drugače povezana z lastnikom. Tako sama nekaj dobi za pokritje davščin in še nekaj ekstra za uslugo, ostalo pa vrne lastniku casinoja. Pa sta oba zadovoljna. Pa ne mi reči, da tega niste vedeli? In to zelo pogosto casinojsko prakso primerjati z borzo, je absurdno.

Borza je prostor, kjer se vsakodnevno odvija nakup in prodaja delnic na podlagi poslovanja podjetij, govoric in špekuliranja oz. lepše rečeno, predvidevanja. Velja pravilo, da kdor si več upa, lahko tudi več zgubi ali dobi. Je prostor, ki prvi pokaže zdravje gospodarstva in tistih segmentov družbe, ki so ozko povezani z njim. Ekonomija kot taka, je vedno stvar prihodnosti. In ravno zato obstaja borza, ki to prihodnost na svoj način vrednoti v sedanjosti. Res je, da so določeni igralci na borzi privilegirani z informacijami. Insajderstvo je zakonsko sankcionirano vendar tudi težko dokazljivo. Vendar to še ne pomeni, da je zato slaba celotna borza ali da bi jo celo morali ukinili.

Borza je igra ponudbe in povpraševanja. Večje kot je zaradi nekega dejstva povpraševanje po delnicah, bolj bo cena rastla in seveda obratno, bolj bo padala, če bo več ponudbe oz. ljudi, ki se jih želijo znebiti. Na to, koliko je ponudbe in koliko povpraševanja pa vplivajo določene informacije in specifike nekega trga. Manj razvite borze so bolj odvisne od pritekanja svežega kapitala, kot velike.

Hipotetično lahko cena delnice raste do nepredstavljivih vrednosti, če seveda zanjo v vsakem trenutku obstaja kupec. Seveda je možno tudi obratno. Cena delnice je lahko tudi nepredstavljivo majhna, če ni nikogar, da bi jo kupil po višjem tečaju. Na uravnavanje našega občutka, po kateri vrednosti je delnica primerna za nakup, vpliva več stvari. Naša pričakovanja, govorice ter trenutna precenjenost ali podcenjenost glede na fundamentalna vrednotenja delnice. Bolj kot smo seznanjeni s poslovanjem podjetja in imamo vpogled v zgodovino gibanja delnice, lažje se bomo odločili kdaj je trenutek za nakup. Torej, investiranje v delnice zahteva tudi nekaj našega znanja oz. razmišljanja in ne sme biti podobno metu kocke. Sicer je lahko, vendar bodo potem izidi slabši. To pa ni nikomur v interesu.

Če je neko podjetje dobro pozicionirano na trgu, opravlja resno dejavnost in zato staviš na njihovo delnico, ker veš, da se čez noč, razen v primeru padca kometa ali Zemlje iz njenih tečajev, ne more zgoditi, da propade, potem to ne more nikakor biti primerljivo vrtenju kroglice na ruleti. Preprosto, obstajajo nekatere dejavnosti, brez katerih ljudje ne moremo živeti in zato bodo taka podjetja vedno imela “kšeft”. Torej prehranjevanje, transport, določene storitve. Če si konservativni vlagatelj, potem pač staviš na taka podjetja. Pred tem si še malo pogledaš računovodske izkaze podjetja (seveda upaš, da niso ponarejeni), zgodovino gibanja cene delnice, predvsem vrhove in doline ter se odločiš ali ne odločiš za nakup.

Če pa vseeno meniš, da je volatilnost ene delnice preveč za tvoj želodec, si lahko omisliš delniški vzajemni sklad, kot dober primer razpršenih naložb. Saj veste tisto: bolje je imeti denar razdeljen v več košaricah kot samo v eni. Tukaj pa sklad sredstva vlagateljev plasira v vse tiste delnice, ki ustrezajo politiki vzajemnega sklada, napisanega v prospektu.
Obstaja več vrst skladov, ki se delijo predvsem po tem ali več vlagajo sredstva vlagateljev v delnice ali obveznice, ki so manj volatilne, kar pomeni manjši zaslužek, bolj primerljiv z bančnimi obrestmi. Je še nekaj drugih vrst skladov, vendar o tem kdaj drugič.

Mislim, da je borza krasna stvar, ki omogoča tudi posameznikom, ki vsaj malo premorejo zdrave pameti in seveda tudi sreče (ta je tako ali tako potrebna povsod), da se nekoč zavihtijo v svet bogatih. Slišali kdaj za Warrena Buffeta?

Kdor dela za 900 evrov na mesec in lahko celo prihrani 200, bo v letu dni zbral 2400 evrov. In tako leta in leta, dokler ne zbere neke količine, ki jo bo zapravil za neko pomembnejšo stvar. Glede na to, da sem hitro ugotovil, da se resna delnica lahko v nekaj letih podvoji, potroji (pustimo to, da se lahko tudi prepolovi ali še kaj hujšega ), sem se spomnil scenarija, da grem na banko, dvignem kredit in ga plasiram v delnico za katero sem bil prepričan, da ima potencial. Ob tem sem zanemaril dejstvo, da sem si s tem dejanjem mogoče ogrozil eksistenco. Tako sem dal žegen svojemu prvemu investicijskemu ciklu.

Vem, obupen scenarij za začetek, ki ga izpelje le malo kdo. No, pisec tega bloga je naredil točno to z različnimi delnicami, ko je bil slovenski borzni index na 5x nižjem nivoju kot danes. Če bi namesto tega, vsa ta leta od plače stiskal na stran par 100 evrov, bi imel v primerjavi s tem, kar imam danes, neko mizerijo.

Zakaj sem to naredil? Zato, ker sem hitro ugotovil, da moram živeti tako, da denar dela zame in ne obratno. Vsakomesečno “šparanje” nikoli ne more pripeljati do tako visokega zneska, kot te lahko pametno investirana sredstva v delnice. Ker pa moj scenarij in enosmerna ulica, ga ne bi nikomur svetoval. Vsak ima pač svojo življensko zgodbo in lastne vrednote. Moje so bile predvsem zaupanje v samega sebe, dobri živci in kopica strpnosti brez panike. Tako se je zgodba odvila (in se še odvija) pozitivno. Sicer so bile tudi izgube, vendar sem jih z vztrajnim čakanjem vedno spremenil v zelene številke in zaprl investicijski cikel ter začel novega na višjem nivoju sredstev. Trenutno sem spet v rdečem investicijskem ciklusu in potrpežljivo čakam na svoj dan, ko bom spet od zadovoljstva zavriskal in ga zaprl. Tako kot vsakič, sem tudi zdaj prepričan, da se bo to zgodilo. Če bi to recimo terjalo leta, ki jih nisem pripravljen čakati, lahko cikel končam v neki znosni rdečini in se tolažim z uspehi iz prejšnjih ciklov in spet poskusim znova. Nič tragičnega.

Zaradi vsega povedanega ne bom nikoli pristal na abotne primerjave casinoja in borze. Kar v casinoju zgubiš, ne dobiš nikoli več nazaj ampak moraš vsakič znova in znova zagotoviti nova sredstva, ki jih boš najverjetneje spet pognal in se kmalu pogreznil v kalno vodo zasvojenosti. Delnica pa v nekem normalnem gospodarstvu praviloma nikoli ne more pasti tako nizko, da ostaneš brez vsega. Če je bila investicija slaba in nepremišljena, se večina delnic prej ali slej vrne na neke nivoje, ko je izguba še znosna. Raje vidim, da se o svoji finančni prihodnosti odločim sam, pa tudi, če nepravilno kot da to prepustim gravitaciji pri metu kroglice in kocke ali goljufivo nastavljenim avtomatom v casinoju. Če že, raje sebi polnim ali praznim žepe, kot da bi jih kar naprej polnil drugemu, torej lastniku casinoja.

In še namig: če imate kaj denarja, ki ga lahko mile volje pogrešite, svetujem balkanske trge (če ste prepričani v pozitivni razplet kosovske krize), čeprav seveda ne garantiram nič in NE PREVZEMAM nobenih odgovornosti. Shall we play?