Zoprno smetarsko bujenje

Ne bom pisal o tem, da je poklic smetarja nekaj slabega. Seveda ni. Je težek poklic in vreden spoštovanja.

Moti me nekaj drugega. Pri nas v Šiški, kjer živim, je kar velika koncentracija prebivalstva. Smetnjaki so skoraj na vsakem koncu. In seveda jih je potrebno kar hitro praznit. Skoraj vsak dan. In smetarji to seveda tudi počnejo. Prej so to počeli okoli osme ure zjutraj, kar je sprejemljivo. Zdaj pa so postali pravi jutranji povzročitelji hrupa, saj se spravijo smeti pobirati takoj po šesti uri. Tako so danes na mojem koncu začeli s kravalom ob 6.05, ki je zaradi veliko smetnjakov trajal naslednjih 10 minut. Glede na to, da je ob tej uri še vse relativno mirno, njihov hrup odmeva daleč. Smetarskemu kamionu, z neverjetno hrupnim motorjem, se pridruži še hrup prevračanja smetnjakov, hrup praznjenja in ob vsem tem tudi primerno dretje smetarjev, ki komunicirajo med seboj. Skratka, skoraj nemogoče je, da te ne bi zbudili. Sploh, če imaš vsaj minimalno odprto okno in si ne želiš spati v neprezračeni sobi.

To grozno smetarsko, nasilno bujenje se dogaja skoraj vsak dan. Počakam še kakšen dan, da se prepričam, če je to postala njihova nova delovna rutina. In če je, se bo očitno potrebno obrniti na ustrezne institucije.

Večina ljudi ob šesti uri zjutraj še spi ali pa se nahaja v zadnjem delu spanca pred odhodom v službo. Če bi vse skupaj prestavili za vsaj eno uro, bi bilo sprejemljivo. Če že moram zgodaj vstajati, raje vidim, da me zbudi budilka, kot brezvestni hrup smetarjev.